Narava

 

Flora

Ugodne klimatske razmere so pripomogle k razvoju kultur kot so vinska trta, fige in oljke. Poleg tega je Krk znan po velikem številu rastlinskih vrst, pri čemer je okolica Baške v celem Jadranu najbogatejša po številu redkih in ogroženih vrst (endemske vrste in relikti), kot so:

Divji česen – Allium visianii (Horvatov luk)
Dolgocvetni pladnjevec – Asperula longiflora (Primorska modričica)
Kraški šetraj – Satureia karstiana (Liburnijski vrijesak) ipd.
Žajbelj – Salvia officinalis (kadulja)


(edino nahajališče je v Baški, ime pa je dobila po madžarskem botaniku Vinczeju Borbasu (1844-1904).
Rastlinska prevleka od nekdaj zaznamuje pokrajinsko sliko območja Baške in je posledica podnebnih značilnosti in sestave tal.


je grmičasta rastlina z izredno lepimi in dišečimi cvetovi, ki rastejo eden zraven drugega, je redka vrsta in zaščitena z zakonom, ima zdravilne značilnosti.


Zdravilna rastlina, ki se uporablja že 2000 let.
Visoka je 30-60 cm, cvete od junija do jesenskega mraza, raste na suhih travnikih, pašnikih in ob poteh. Zdravilne lastnosti rastline se pripisujejo posebni snovi, ki jo vsebujeta deluje protivnetno,odlično celi rane in ustavlja krvavenje.


Ime rastline izvira iz latinske besede “salvare”- rešiti.
Rastlina je znana več kot 1500 let.
Višina rastline doseže od 50 – 100 cm in ima vijoličaste cvetove.
Najdemo jo na suhih travnikih in livadah.
Pripisujejo ji zdravilne sposobnosti, vsebuje esenci tujona in tanina.
Iz žajblja se pripravljajo čaji in razne tinkture.


Zdravilna aromatična rastlina, trajnica, visoka od 60-120 cm z rumenimi cvetovi. Lahko jo najdemo ob poteh, živih mejah, ograjah in zidovih.
Obstaja več kot 200 vrst pelina, v naših krajih pa je 14 vrst.
V ljudski medicini se uporablja kot sredstvo za čiščenje krvi.

 

Favna

Živalstvo obsega edinstvene vrste od jastrebov do različnih vrst sov (čuk iz družine Otus), ki dajejo prepoznaven nočni zvok baškemu krasu. Sivi čuk iz družine Athene in sova uharica, redka in ogrožena vrsta sove, prebivata na območju celotnega otoka Krka in na otočku Prviću (ki je ornitološki rezervat). Morsko dno je dom avtohtonih vrst v njihovem naravnem okolju, ena od teh pa je tudi škamp, ki je najbolj cenjen rak na Jadranu.


Med rtom Glavina in zalivom Mala luka se nahaja območje v izmeri 1000 ha poimenovan KUNTREP, ki je bil leta 1969 razglašen za poseben ornitološki rezervat. Na območju rezervata živi beloglavi jastreb, vidimo lahko pa tudi orla kačarja, sokola selca, vranjeka, sovo uharico, prilivko in druge. Med rastlinskimi vrstami najdemo dalmatinski glavinec, istrsko zvončnico, reški kravjak idr. Rastlinstvo obsega kamnite pašnike in endemske skupnosti skalovja. Nadmorska višina območja je 475 m.


je avtohtona živalska vrsta, ki ji grozi izumrtje. Postal je tako redek, da je sedaj zaščiten, v pripravi pa je poseben program za ohranitev te vrste.


je endemska vrsta ptice, ki prebiva v teh krajih. Je edina vrsta mrhovinarja, ki živi v Evropi. Gnezdi v naših kraških prepadnih stenah in pogosto leti v skupinah visoko pod oblaki.


spada v skupino rakov in je največji rak v Jadranskem morju.
Zraste do 45 cm v dolžino, težek pa je lahko do 5 kg.
Jastogovo meso ima odličen okus in ga povsod poznajo kot delikateso.
Živi vzdolž celotnega obalnega dela Jadranskega morja, najrajši pa tam, kjer je morje bistro, slano in bolj globoko, saj živi na globini od 30-80 metrov.


spada v družino Homaridov.
Zraste do 23 cm, težek je do 0,30 kg.
Škampovo meso je zelo cenjeno, nežno in mehko, prijetne rumenkaste barve, skoraj prozorno.
V Jadranskem morju živi na globini od 20 do 500 m, najbogatejše nahajališče škampa pa je v bližini Senja.


spada v družino šparov (Sparidae) in je tipični predstavnik bele ribe.
Ima rumeno-rjavo-srebrno barvo. Zraste do 1 m dolžine in doseže težo tudi do 16 kg, največkrat pa se zadržuje na globini med 5 in 30 m na območjih kamnitih in poraščenih rtov.
Zobatec spada med najbolj cenjene ribe v gospodarskem in športnem ribolovu.